-
1 pay-roll
1) (a list of all the workers in a factory etc: We have 450 people on the pay-roll.) plačilna lista2) (the total amount of money to be paid to all the workers: The thieves stole the pay-roll.) denar za plače* * *[péiroul]British English noun plačilna listato be off the pay-roll — biti odpuščen, biti brezposeln -
2 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti
См. также в других словарях:
pri — predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàš — náša e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opráviti — im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika